Veleposlanik ZDA pri Natu: Smo najmočnejše zavezništvo, a lahko bi bili še močnejši

V luči nedavnega incidenta, ko je bilo letalo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen tarča hibridnega napada z motilcem GPS signala, za katerim naj bi domnevno stala Rusija, je Matthew G. Whitaker na začetku pogovora dejal, da gre za "neodgovorno ustvarjanje kaosa", ki ga povzročajo države izven zavezništva Nato. Prav zaradi tega bi se morale države članice še bolj angažirati in razviti strategijo, kako se zoperstaviti tovrstnim grožnjam in napadom.

"Hibridno vojskovanje je področje, kjer ima Nato edinstveno priložnost, da resno naredi več za boj proti tem grožnjam," je dejal. Prav takšne grožnje in napadi so še eden v vrsti razlogov, zakaj je zveza Nato nastala in ostaja najmočnejše zavezništvo v zgodovini tega planeta, je prepričan Whitaker.

"Številne države so dolga leta namenjale premalo denarja za obrambo"

"Gre za 32 držav zaveznic, ki si med seboj zaupajo in pomagajo na način, kot ga svet prej ni poznal. In naši strateški konkurenti – Kitajska, Rusija, Severna Koreja, Iran ali kdo drug – ne razumejo takšnega koncepta zavezništva," je dodal.

Članice zveze Nato so se na junijskem vrhu zavezništva tudi zavezale k zvišanju obrambnih izdatkov, in sicer na pet odstotkov BDP do leta 2035. Gre za potrditev zahteve ameriškega predsednika Donalda Trumpa ob vrnitvi v Belo hišo, ko je napovedal, da bodo morale evropske članice zavezništva storiti več za lastno obrambo in da se ne bodo mogle več zgolj zanašati na pomoč ZDA.

Whitaker je izpostavil, da je bilo ključno sporočilo nedavnega vrha zavezništva prav to, da Evropa prevzame večjo odgovornost za lastno obrambo, predvsem bogate države z velikimi gospodarstvi morajo stopiti v ospredje.

"Predolgo smo živeli v svetu, kjer so veljale t. i. dividende miru, kar je pomenilo, da so države, kot je Nemčija, namenjale odločno premalo denarja za obrambo, s tem pa so ogrožale kolektivno obrambo. Na vrhu zavezništva sem veleposlanike držav opozoril, da ima severnoatlantska pogodba veliko več členov, kot je 5. Ima tudi 3. člen, ki govori o tem, da morajo države zaveznice poskrbeti za lastno obrambo in tako prispevati h kolektivni obrambi," je dejal ameriški veleposlanik pri zvezi Nato.

Poudaril je, da cilj zveze Nato ostaja, da ZDA ostanejo angažirane v evropski varnostni arhitekturi, ključno pa je, da so članice zavezništva enakovredne partnerice pri zagotavljanju mira v Evropi.

"ZDA predstavljajo 53 do 54 odstotkov zavezništva, a preostalih 31 držav ima skupaj enako težo. Zato je ključno, da sodelujemo enakovredno," je dodal Whitaker.

Whitaker: Predsednik Trump je mirovnik

Po nedavnem srečanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ruskega predsednika Vladimirja Putina na Aljaski, kjer sta predsednika pretresala možnosti za končanje več kot tri leta in pol dolge vojne v Ukrajini, se je zdelo, da je konec vojne vendarle na vidiku. A so se nato ruski napadi v Ukrajini stopnjevali, čeprav je Putin na nedavnem obisku pri kitajskem predsedniku Ši Džinpingu dejal, da sta s Trumpom dosegla dogovor glede konca vojne v Ukrajini.

Matthew G. Whitaker je glede tega dejal, da si ameriška administracija na čelu s predsednikom Trumpom, posebnim odposlancem predsednika Stevom Witkoffom in zunanjim ministrom Marcom Rubiem prizadeva za sklenitev dogovora med Ukrajino in Rusijo za končanje vojne.

"Predsednik Trump je mirovnik. Sodeloval je že pri vsaj šestih mirovnih dogovorih, nazadnje pri pogajanjih med Armenijo in Azerbajdžanom, ko sta podpisali dogovor o končanju dolgoletnega konflikta. Vsi vidimo, kaj se dogaja v Ukrajini, kjer umira na tisoče vojakov in civilistov. To se mora končati, saj traja že več kot tri leta in pol. Čas je, da se konča. In predsednik Trump to vidi, zato skuša igrati vlogo mediatorja. A kot je povedal pred kratkim – za tango sta potrebna dva," je dejal.

Po njegovih besedah je ključno, da zaveznice ostanejo zavezane podpori Ukrajini – z orožjem, strelivom in financami, na drugi strani pa s sankcijami in političnim pritiskom proti Rusiji. Kot enega ključnih ukrepov, ki bi ga lahko sprejela Evropa, je zaseg več kot 200 milijard evrov zamrznjenega ruskega premoženja. "Vsakič, ko to omenim, dobim odgovor, da tega Evropa ne bo naredila, a po mojem mnenju bi lahko," je dodal ameriški veleposlanik.

Naivno je mišljenje, da bi ZDA lahko same končale vojno v Ukrajini

Ob tem je bil Whitaker zelo jasen, da je precej naivno mišljenje, da bi lahko ZDA kar odredile konec vojne v Ukrajini. Glavni problem, da se vojna še ni končala, je po njegovem mnenju "pomanjkanje politične volje med zavezniki". Na vprašanje, katere zaveznice ima v mislih, je odgovoril, da bi lahko vseh 32 članic Nata naredilo veliko več za končanje vojne.

"Pričakovanje, da bodo ZDA same rešile to situacijo, ni realno. Evropa je sprejela odločitev, da bo prevzela več odgovornosti za lastno varnost. Zato mora najti mehanizme, s katerimi bo povečala pritisk na Rusijo, da se približamo koncu te vojne," je izpostavil.

Besed ameriškega podpredsednika J. D. Vancea, ki je nedavno dejal, da si ZDA želijo zaščititi teritorialno celovitost Ukrajine, ni želel komentirati, je pa pojasnil, da je bilo na najvišjih ravneh ameriške administracije že večkrat javno izpostavljeno, da si ZDA želijo, da Ukrajina ostane neodvisna država, kjer bodo potekale demokratične volitve in ki bo spodobna skrbeti zase.

"Zmage za nobeno stran ne bo, žal. Ubijanje se mora končati. Predsednik Trump je bil glede tega zelo jasen – smrt, uničenje in razdejanje, ki pustošijo po bojiščih, se morajo končati. Nedopustno je, da to traja že več kot tri leta in pol in da je v tem času umrlo že več kot milijon vojakov," pa je na vprašanje o tem, kakšna je ameriška strategija glede konca vojne za Ukrajino.

Whitaker je ponovil besede ameriškega predsednika, da ZDA svojih vojakov v Ukrajino ne bo napotila, kdo bo po vojni tam zagotavljal varnost, pa je še del razprav. Zelo pozitivno gleda na pobudo t. i. koalicije voljnih, ki so pripravljene v Ukrajino poslati svoje enote za zagotavljanje miru.

Želja ZDA je stabilen Zahodni Balkan

ZDA podrobno spremljajo tudi razmere na področju Zahodnega Balkana, predvsem v Srbiji, kjer že od novembra trajajo ostri protesti proti predsedniku Aleksandru Vučiću. Pod ameriškim drobnogledom pa je tudi dogajanje v Republiki Srbski, kjer Milorad Dodik, predsednik te entitete v BiH ignorira odločbe sodišča in govori tudi o možnosti odcepitve Republike Srbske.

"Naš trenutni cilj je preprečiti, da bi se razmere stopnjevale v širši regionalni konflikt," je o napetih razmerah na Balkanu dejal Whitaker, ki je dodal, da si je Washington od nekdaj prizadeval za ohranjanje stabilnosti v tej regiji, ko so po razpadu Jugoslavije divjale krvave vojne.

Je pa poudaril, tako kot pri vprašanju Ukrajine, da si ZDA želijo, da tudi pri vprašanju ohranjanja stabilnosti in miru na področju Zahodnega Balkana evropske članice zveze Nato pokažejo večjo angažiranost.

Na vprašanje, ali držijo navedbe, da naj bi si Vučić in Dodik prizadevala za srečanje z ameriškim predsednikom Trumpom, kar bi jima lahko dalo politično podporo za ohranitev na oblasti, je Whitaker odgovoril, da ne more potrditi, da bi bilo takšno srečanje Trumpa z Vučićem in Dodikom načrtovano.

"Predsednik Trump ima edinstveno sposobnost, da vzpostavi stik, da pokliče in se pogovarja s svetovnimi voditelji. Zna uporabiti vpliv in moč ameriškega predsednika za spodbujanje miru, demokracije, stabilnosti in gospodarskih priložnosti. Če bo ocenil, da obstaja razlog za srečanje s katerim od teh voditeljev, ga bo verjetno tudi sprejel," je dodal.

O morebitnem posredovanju Nata, če bi politična kriza v BiH ali v Srbiji prerasla v oborožen konflikt, pa je dejal, da so tam trenutno prisotne sile Euforja, ZDA pa še naprej spodbujajo vse strani, naj spoštujejo določila Daytonskega sporazuma, ki je letos obeležil že 30 let veljavnosti.

Whitaker: Samo Hamas je tisti, ki lahko konča vojno v Gazi

Ameriški veleposlanik pri zvezi Nato se je dotaknil tudi vojne v Gazi, ki se je začela 7. oktobra 2023, ko je Hamas napadel Izrael, izraelske vojaške sile pa že dve leti izvajajo hude povračilne ukrepe v tej palestinski enklavi.

Whitaker je prepričan, da bi se vojna v Gazi lahko nemudoma končala, če bi se Hamas predal in prenehal z napadi. "Uničenje, smrt in podobe, ki jih spremljamo, so grozljivi. A vse to je posledica Hamasovega neizzvanega napada 7. oktobra, v katerem je umrlo več kot 1.000 Izraelcev," je poudaril.

O tem, da bi bil lahko Trump edini, ki lahko tudi v Gazi zagotovi mir, je veleposlanik odgovoril, da ima ameriški predsednik edinstveno sposobnost, da obe strani pripelje za mizo. "Trump je edini, ki je Putina že pripeljal za mizo, in edini, ki ga lahko tam tudi obdrži," je dodal. A po njegovem mnenju je konflikt v Gazi vendarle precej drugačen kot vojna v Ukrajini, saj gre za boj s teroristično organizacijo Hamas, ki se skriva za civilisti in velja za iranskega posrednika na tem območju.

"Na koncu je Hamas tisti, ki odloča, kako dolgo bodo ljudje v Gazi še trpeli. Izrael ima pravico do obrambe, a Hamas namenoma povzroča kaos in s tem tudi trpljenje lastnega prebivalstva," je še dodal Whitaker.

Po svetu je močno odmeval tudi junijski napad ZDA na Iran, ko so ameriške letalske sile obstreljevale objekte iranskega jedrskega programa. Veleposlanik Whitaker je dejal, da je Teheran prestopil rdečo črto, ko je prekršil dogovore o tem, da ne sme razvijati jedrskega orožja.

"Sprejeli smo ukrepe, da Iran ne bi prišel do orožja, ki bi dramatično destabiliziralo Bližnji vzhod. To bi lahko sprožilo eskalacijo jedrskih razsežnosti, ki si je ne želi nihče. Predsednik Trump je ukrepal odločno in končal 12-dnevno vojno ter pokazal ameriške obrambne zmogljivosti. Ameriški bombniki, ki so vzleteli iz Iowe, so preleteli polovico sveta, odvrgli natančno vodene bombe in se vrnili domov," je dejal.

Ob koncu pogovora je veleposlanika Whitakerja moderatorka pogovora Katja Šeruga vprašala tudi o tem, ali zaradi diametralno nasprotnih pogledov Slovenije in ZDA glede dogajanja v Gazi lahko to omaja sicer dobre odnose med državama.

"Slovenija in ZDA imajo odlične bilateralne odnose. Seveda zelo natančno spremljamo vse, kar se dogaja, spremljamo tudi, kaj počnejo naši zavezniki in kakšno je javno mnenje v njihovi državi. A moramo se osredotočiti predvsem na končanje ubijanja in uničenja. To je tisto, kar predsednik Trump jasno postavlja v ospredje – tako pri konfliktu v Ukrajini kot pri vojni v Gazi," je dejal.

Dodal je še, da je njegova osebna naloga, da sam podpira prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa in tudi zagovarja njegove politike, ker verjame, da so pravilne.